Cestno prometna varnost - avstralski pristop in praksa

Torek, 6. april 2010 | Peter J. Česnik

Slovenija se je v poročilu EURORAP-a, ki je v svoji oceni 23 evropskih držav, uvrstila na predzadnje 22 mesto. Veliko besed je že bilo izrečenih in napisanih o naših vozniških sposobnostih in z tem povezano tematiko in problematiko varnosti v cestnem prometu. Tujih, uspešnih pristopov nekako ne upoštevamo, vendar bi jih včasih morali. Prav v ta namen je pripravljena sledeča predstavitev avstralskega pristopa problematiki, ki v motoriziranem svetu postaja vedno bolj pereča. Ne glede na zastavljene cilje »nič cestno prometnih žrtev« in navideznemu upadu žrtev na naših cestah, pa je število nesreč še vedno veliko družbeno breme. To breme je tako ekonomsko, kot seveda tudi čustveno. Izboljšave v svetu motoriziranega prometa – to je vozil in cestno prometne infrastrukture so pripomogle, da prihaja do nekega (včasih navidezno zaslepujočega se) znižanja nesreč na vseh cestah, tudi slovenskih. Ostal je samo zadnji člen v tej verigi, ki je v RS obravnavan dokaj slabo in neučinkovito, predvsem pa razdrobljeno. Avstralski pristop in praksa nam lahko služita kot vzor tudi pri ustvarjanju zakonodaje na tem področju in reševanju problematike same.

Kot že rečeno v uvodu, je med 23 državami Evrope (vključena je tudi sosednja država Hrvaška) Slovenija na 22 mestu po številu smrtnih žrtev na 100.000 prebivalcev (statistika za leto 2005 beleži 13.78 smrti na 100.000 prebivalcev). Boljši smo samo od Poljske. Avstralija za obdobje leta 2008 beleži veliko boljši rezultat: 9.2 smrti na 100.000 prebivalcev. V dveh delih predstavljen pristop bi lahko služil tudi Sloveniji v njenih prizadevanjih pri zmanjševanju nesreč, predvsem nesreč z tragičnimi posledicami. Seveda je to odvisno od politične volje volje naših poslancev, ki sedijo v klopeh Državnega Zbora. Opravičil za aktivno neangažiranost ni. Proliferacija različnih entitet na tem področju je nepovezana. Zakonodajno je varnostv cestnem prometu je skupek kar nekaj področij, ki obsegajo delo in življenje prebivalstva Slovenije. Tu je zakonodaja sama, tu je vzdrževanje in načrtovanje prometne infrastrukture, tu govorimo o pomankanju neke določene odgovornosti na samih kot uporabnikov te infrastrukture, predvsem pa je pereča, kot že rečeno, akutno pomankanje politične volje. Pomankanje usklajenosti (v tem je vključena tudi zakonodaja sama) teh področjih (MNZ, MOP itd) pa je poglavitni vzrok, da je cestno prometna varnost še vedno edno izmed poglavij, ki bi jih morala vsaka vlada in vsaka opozicija obravnavati skupno in iskati najboljše možne rešitve, pa če tudi le-te niso zrasle na našem zeljniku in, katere so politično včasih (gledano s strani strankarskih politik) nezaželene...

Peta celina je večkrat navajana kot država, ki je na področju cestno prometne varnosti brez dvoma dosegla izredne uspehe. Z uradno uvedbo varnostnih pasov v avtomobile daleč nazaj v leto 1964 sta bili avstralski zvezni državi Viktorija in Južna Avstralija voditeljici v svetu. Avstralija je tako postala vzor države (poleg Švedske) z zelo globoko ukoreninjeno kulturo pozornosti in zavestnosti na področju cestno-prometne varnosti. V avstralskem modelu je država – to je vlada/parlament/senat skupno s poslanci in senatorji (tako zvezna kot vlade posameznih držav avstralske skupnosti) bila pripravljena ostro (tudi represivno) ukrepati z namenom zavarovanja prebivalstva pred samim seboj na področju cestno-prometne varnosti.

Skrivnost avstralskega pristopa je treba predvsem iskati v dejstvu, da se je politika sama odločila za dokaj – po slovenskih mnenjih - izredno represivno politiko, ki se odraža v ostri zakonodaji in še bolj ostremu, korektnemu in predvsem doslednemu vsakodnevnemu izvajanju te zakonodaje. V več kot treh desetletjih tovrstnega pristopa je avstralski model na tem področju obrodil rezultate kljub dejstvu, da je število prebivalstva v Avstraliji leta 1967 štelo 14.5 miljonov ljudi in in smrtnostjo skoraj 50 oseb na 100.000 prebivalcev dvignilo na 22 miljonov oseb v letu 2008 in smrtnostjo 9.2 oseb na 100.000 prebivalcev. Avstralska paradigma očitno deluje. Zakaj potem ne bi prilagodili in uporabili (vsaj nekatere) avstralske ideje in prakse tudi v slovenskem prostoru in slovenski zakonodaji? Konec koncev smo za svojo ustavno ureditev vzeli kot vzorec ustavno ureditev Nemčije in Avstrije.

Peter J. ČESNIK

V Ljubljani, Januar 2010