Social Entrepreneurship: Final report - After a year

Sobota, 5. maj 2012 | Sebastjan Pikl

1. INTRODUCTION

Generally, reports on conferences, congresses and other content/issue-oriented events reflect on speeches and discussions during or after the presentations. Our decision was not to take this route, but rather wait for a year before delivering our final report.

Why? Because we feel that the best practices, issue debates, presentations and critiques only have a meaning and prove worthy if the transformation they are advocating can be visible in actions and engagement after the event. Only if the messages trigger an aspiration to change, do the cost, networking and hours spent organizing and preparing the event make sense. The “Social Entrepreneurship: A Vector of Change in the EU” conference pointed out several matters, which are going to be highlighted in this report. Quite a lot has been done in the past year in Slovenia and at the level of the European Commission in the field of social economy. Streams of motivation, energy and good will resulted in concrete entrepreneurial start-ups and opened spaces for action. Nevertheless, several important cornerstones for efficient and effective development still lack and wait to be addressed and carefully taken into consideration in the forthcoming period.

Preberi več

Migracije kot odgovor na pomanjkanje delovne sile na slovenskem trgu dela

Sobota, 18. december 2010 | Felicita Medved

SATISFYING LABOUR DEMAND THROUGH MIGRATION IN SLOVENIA

Povzetek

Namen raziskave je doprinesti k znanju in razumevanju strategij in praks Republike Slovenije na področju ekonomskih migracij, še zlasti pri reševanju potreb trga dela in pomanjkanja delovne sile ter zaznanih učinkih teh strategij in praks. Študija naj bi pripomogla k nadgrajevanju slovenske politike ekonomskih migracij in zakonodaje, ki ureja to področje ter k razmisleku o postopkovnih in institucionalnih spremembah njenega vodenja in upravljanja.

Po obrazložitvi metodologije raziskave, kjer so izpostavljene predvsem težave pri terminologiji in pri prevajanju standardne klasifikacije poklicev v mednarodno klasifikacijo poklicev ter opredelitvi uporabljenih terminov, zlasti petih širših kategorij »delovnih migrantov«, je podan pregled slovenskega pristopa k politiki ekonomskih migracij v smislu zadovoljevanja potreb po visoko kvalificirani, kvalificirani in nižje kvalificirani delovni sili ter možni vlogi ekonomskih migracij v prihodnosti. Sledi proučitev zakonodaje, ki ureja in omogoča delovne migracije za zadovoljevanje potreb trga dela v smislu pogojev vstopa, bivanja ter zapustitve države kakor tudi drugih vidikov migracijskega procesa kot je med drugim združevanje družine ter pristojnih institucij sistema upravljanja ekonomskih migracij. Tretje poglavje obravnava izvajanje politike in zakonodaje na tem področju, vključno s statističnimi podatki in analizo trendov ter dejavnosti, praks in izkušenj pri zadovoljevanju potreb na slovenskem trgu dela z delavci migranti. Četrto poglavje analizira sodelovanje s tretjimi državami in osnutek bilateralnega sporazuma z Bosno in Hercegovino v kontekstu krožnih migracij. V sklepnem poglavju so poleg kratke analize dosedanje politike ekonomskih migracij podana priporočila za nadaljnje oblikovanje politike ekonomskih migracij.

Preberi več

Začasne in krožne migracije

Sobota, 18. december 2010 | Felicita Medved

TEMPORARY AND CIRCULAR MIGRATION: EMPIRICAL EVIDENCE, CURRENT POLICY PRACTICE AND FUTURE OPTIONS IN SLOVENIA

Povzetek

Osnovni cilj te študije je v njenem prispevku k razumevanju lastnosti začasne migracije delovne sile in krožnih oziroma ponavljajočih se selitvenih vzorcev državljanov tretjih držav v Slovenijo. Začasne in krožne migracije vključujejo več kategorij migrantov, med temi okvirne kategorije predstavljajo državljani tretjih držav, ki se začasno preselijo v Slovenijo za namene kratkoročne zaposlitve, sezonskega dela, študija ali raziskovanja ter migranti, ki prebivajo v Sloveniji in se začasno gibljejo v svoje države izvora. Cilj študije je podati tudi opredelitve in konceptualizacije začasne in krožne oz. ponavljajoče se migracije delavcev migrantov kakor tudi merila in pogoje za vstop, delo in bivanje v Sloveniji. Nadaljnji cilj študije je podati pregled in analizo obstoječih statističnih podatkov ter empiričnih dokazov za krožne in začasne migracije ter preveriti možne pristope za merjenje in/ali oceno o tem, ali migracije postajajo po svojem značaju vse bolj krožne in začasne in če je temu tako, v kolikšnem obsegu. Študija poskuša analizirati tudi politične preference, prepričanja in pojmovanja oblikovalcev politike, raziskovalcev in drugih zainteresiranih deležnikov o začasnih in krožnih migracijah. Ambicija študije je v tem, da oblikovalce politike in nosilce odločanja spodbudi k sprožitvi novih politik. Slovenija nima posebnih programov ali shem za začasne in krožne migracije. Vendar v okviru celovite migracijske politike, razprava o začasni in krožni migraciji poziva k premisleku o načelih, ciljih in prioritetah slovenske kot tudi skupne evropske i/migracijske politike. Koncepti začasne in krožne migracije niso niti novi niti niso razlike med obema konceptoma povsem jasno opredeljene. Medtem ko je krožno migracijo predvsem razumeti v kontekstu migrantov in/ali krožnega gibanja med dvema državama (back-and-forth movement), se začasna migracija nanaša na eno samo selitev z določeno motivacijo in/ali namenom ter kasneje vrnitve v matično državo ali selitve drugam. Kljub temu sta v Sloveniji oba koncepta videna kot orodje za izboljšanje upravljanja migracij oziroma nadzor priseljevanja na trg dela in v socialni sistem. Poleg tega se koncepta vse bolj dojemata kot spodbujanje migracij, ki »delajo za razvoj« in za t.i. »triple win« - za Slovenijo, razvoj držav izvora in koristi migrantov samih.

Preberi več

Cestno prometna varnost - avstralski pristop in praksa

Torek, 6. april 2010 | Peter J. Česnik

Slovenija se je v poročilu EURORAP-a, ki je v svoji oceni 23 evropskih držav, uvrstila na predzadnje 22 mesto. Veliko besed je že bilo izrečenih in napisanih o naših vozniških sposobnostih in z tem povezano tematiko in problematiko varnosti v cestnem prometu. Tujih, uspešnih pristopov nekako ne upoštevamo, vendar bi jih včasih morali. Prav v ta namen je pripravljena sledeča predstavitev avstralskega pristopa problematiki, ki v motoriziranem svetu postaja vedno bolj pereča. Ne glede na zastavljene cilje »nič cestno prometnih žrtev« in navideznemu upadu žrtev na naših cestah, pa je število nesreč še vedno veliko družbeno breme. To breme je tako ekonomsko, kot seveda tudi čustveno. Izboljšave v svetu motoriziranega prometa – to je vozil in cestno prometne infrastrukture so pripomogle, da prihaja do nekega (včasih navidezno zaslepujočega se) znižanja nesreč na vseh cestah, tudi slovenskih. Ostal je samo zadnji člen v tej verigi, ki je v RS obravnavan dokaj slabo in neučinkovito, predvsem pa razdrobljeno. Avstralski pristop in praksa nam lahko služita kot vzor tudi pri ustvarjanju zakonodaje na tem področju in reševanju problematike same.

Preberi več

Predlog za spremembo oblikovanja slovenske vlade

Četrtek, 15. oktober 2009 | Marjan Jarkovič

V parlamentarnih državah je pri oblikovanju vlade najpogostejša ureditev, po kateri šef države (predsednik republike ali monarh) imenuje predsednika vlade in nato na njegov predlog še ministre (Italija, Avstrija, Češka republika, Irska, Portugalska, Velika Britanija, Belgija). V nekaterih izmed teh držav (Italija, Češka republika) mora tako oblikovana vlada v določenem roku dobiti v parlamentu zaupnico. Pogosta je tudi ureditev, po kateri parlament na predlog šefa države (na Švedskem pa na predlog predsednika parlamenta) izvoli predsednika vlade (Nemčija, Finska, Madžarska), nato pa predsednik vlade sam (Švedska) ali na njegov predlog šef države (Nemčija, Finska, Madžarska) imenuje ministre.

V klasičnem parlamentarnem sistemu ima poglavitno (sicer bolj ali manj formalno) vlogo pri oblikovanju vlade šef države kot stabilni element izvršilne oblasti, ki pa mora pri tem upoštevati strankarsko razmerje sil v parlamentu. On namreč določi mandatarja za sestavo vlade in na mandatarjev predlog imenuje ministre. Imenovanja oziroma zamenjave ministra po pravilih parlamentarnega sistema predsednik države ne more odkloniti brez izredno tehtnih razlogov. Sestava vlade je namreč dejansko stvar mandatarja, ker mora biti vlada čimbolj homogeno in učinkovito kolegijsko telo. Ker pa vlada v parlamentarnem sistemu ne more delovati, če nima podpore večine v parlamentu, mora najprej dobiti zaupnico v parlamentu.

Preberi več

Prihodnost slovenščine – govor in jezik med diktatorji jezika in resničnim življenjem

Torek, 22. september 2009 | Doc. dr. Hotimir Tivadar

Slovenski jezik je pogosto v slovenski, tudi strokovni, javnosti obravnavan kot neprecenljiva vrednota, ki jo je potrebno spoštovati, negovati in jo varovati. Žal pogosto tovrstna skrb pripelje predvsem do nerazumevanja raznolikosti jezikovnih zvrsti, omejevanja sporočanja in dopovedovanja govorcem, da nečesa ne znajo dovolj dobro. V pričujočem članku polemiziramo z aktualnim nazorom o slovenskem govorjenem jeziku v javnosti tako v medijskem kot znanstvenem prostoru. Predvsem pa ponujamo rešitev, ki je preprosta - govor(jenje) in raziskovanje govora.

Preberi več